Predšolski otroci ob prebiranju knjig uživajo na različne načine. Nekateri si želijo, da jim preberete njihovo najljubšo knjigo od začetka do konca. Spet drugi otroci si želijo knjigo le prelistati. Nekateri poskušajo knjigo »prebrati« vam in kažejo s prstom na različne slike, ki jih v knjigi zanimajo ali pa ponavljajo besede in izjave iz knjige, ki so si jih zapomnili. Skupno gledanje knjig spodbuja otrokov interes za knjige in širi besedišče, prav tako pa se otroci iz knjig učijo novih idej in konceptov. Eden izmed ciljev branja knjig skupaj s predšolskim otrokom je tudi razumevanje vsebine knjige in uživanje v njeni zgodbi.
KAKO BRATI KNJIGE S PREDŠOLSKIMI OTROKI?
Pustite, da otrok sam izbere knjigo. Kadar otrok sam izbere tisto knjigo, ki bi jo rad pogledal, je zanjo zagotovo zainteresiran. Kljub temu pa mu lahko občasno tudi vi predlagate, katero knjigo bi pogledala skupaj.
Otroci so radi aktivno vključeni v branje, zato pustite, da otrok sam drži knjigo in obrača strani. Cilj je, da v skupnem gledanju knjig uživate, zato ni nujno potrebno, da preberete prav vsako stran v knjigi.
Pustite, da otrok bere knjigo na svoj način. Nekateri otroci pogledajo samo nekaj strani v knjigi ali pa jo želijo le prelistati, medtem ko drugi želijo prebrati celotno knjigo. Otrok naj gleda knjigo v svojem tempu in v skladu s svojimi zanimanji.
Ni potrebno, da preberete celotno besedilo v knjigi, temveč lahko zgodbo poenostavite in del vsebine spremenite. Z otrokom se lahko pogovarjata le o dogajanju na slikah in ilustracijah ter besedila ob tem sploh ne preberete.
Nekateri otroci radi gledajo isto knjigo znova in znova. Večkratno branje iste knjige otroku pomaga pri razvijanju razumevanja konceptov, ki so predstavljeni v knjigi, kot tudi pri učenju novih besed.
Počakajte, da otrok nekaj naredi ali reče. Ko obrnete ali preberete stran v knjigi, tiho čakajte na otrokov odziv in se ob tem izogibajte postavljanju vprašanj ali izpostavljanju nečesa, kar se nahaja v knjigi. Otrok ima tako priložnost, da se lahko izrazi in gre v izmenjavo z vami.
Ko otrok dobro pozna vsebino knjige, lahko zgodbo poustvarite z gibanjem ali s pripomočki. Na primer, če otrok uživa v branju knjige o ptici, ki se uči leteti, se lahko pretvarjate, da letita po različnih prostorih doma.
SPODBUJANJE GOVORNO-JEZIKOVNEGA RAZVOJA MED BRANJEM KNJIG S PREDŠOLSKIMI OTROKI
Med branjem knjig z otrokom uporabljajte različne besede. Izogibajte se poimenovanju predmetov v knjigi, saj je tako otrok izpostavljen predvsem samostalnikom. Čeprav so samostalniki pomembni, mora otrok slišati tudi druge vrste besed, kot so različni pridevniki (na primer ogromen, lepljiv), glagoli (na primer pleza, leti), besede, s katerimi izražamo počutja (na primer utrujen, presenečen), predlogi (na primer ob, med), časovni izrazi (na primer kmalu) itd.
Poudarite pomembne besede v knjigi s svojim glasom, upočasnite tempo svojega govora in pokažite sliko v knjigi, ki prikazuje pomen poudarjene besede. Kadar govorite o vsebini knjige, nove besede ponovite pogosto, prav tako pa jih uporabite v vsakodnevnih pogovorih. S tem boste otroku pomagali, da si nove besede zapomni in jih prične uporabljati tudi v svojem govoru.
Razširite otrokovo izjavo. Na primer če otrok reče: »Tam je žaba!« in nanjo pokaže s prstom, lahko razširite njegovo izjavo: »Ja, žaba skače po lokvanjih!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.
Gradite otrokovo razumevanje. Otrok bo bolje razumel svoje izkušnje in svet, ko ustvarimo povezavo med vsebino knjige in dogodki iz njegovega življenja. Na primer, če gledate knjigo o obisku pri zdravniku, se lahko pogovarjate o nedavnem obisku zdravnika.
Knjige vsebujejo številne domišljijske vsebine. S pogovorom o temah kot so duhovi, pirati, gradovi pomagate otroku graditi domišljijo, igro in mišljenje.
Oblikujte pogovore, ki bodo spodbujali otrokovo mišljenje. Otroku lahko pomagate pri predvidevanju (na primer: »Kaj misliš, da se bo zgodilo, ko bo volk poskusil odpihniti hišo iz opek?«), pri primerjanju in razlikah (na primer: »Ta pes je zelo majhen, tako kot kuža od babice!«), pri pogovoru o čustvih (na primer: »Fant ne najde svoje žoge. Žalosten je.«) in pri oblikovanju povezav z otrokovimi izkušnjami (na primer: »Se spomniš, ko si izgubil svoj avto in si bil žalosten?«). Ti načini pogovora otroka spodbujajo k razmišljanju, reševanju problemov in razvijanju domišljije.
Vir: Lowry, L. (2012). Sharing Books with Preschoolers, The Hanen Way. Pridobljeno s: http://www.hanen.org/Helpful-Info/Fun-Activities/Sharing-books-with-Preschoolers,-the-Hanen-Way.aspx